Kot je zapisal Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, so imeli Gorenjci ob koncu 17. stoletja toliko plesov v letu, da jim noge niso nikoli mirovale. Nekaj te plesne vneme smo skušali vnesti tudi v našo odrsko postavitev, ki prikazuje nedeljsko plesno veselico ob koncu 19. stoletja. V njej se zvrstijo variante gorenjskih plesov, ki so bili takrat razširjeni od Bohinja do Moravč. V splet so vključeni plesi mazurka, štajeriš s poskočnicami, zibenšrit, šuštarska s pesmijo Delaj in sukaj dreto, nojkatoliš, in brcpolka, uvaja pa ga pesem o letnih časih.