Gorički plesi, »Po cesti ido droutari«

Goričko je gričevnat svet na severnem in severovzhodnem delu Prekmurja. Postavitev predstavlja nekatere najbolj znane plese tega območja, med katerimi je najstarejši skupinski ples ponjave šijvati in je zanj značilen zaključni prehod kolone pod mostom sklenjenih rok zadnjega para. Prehod je imel nekdaj simboličen pomen prerojenja, danes pa ga plesalci razumejo le še kot mimično posnemanje šivanja ponjave (rjuhe). Za njim se zvrstijo Gospod gospa, ples z galopom proti sredini kroga, novejši gorički valček, ki je nastal po pesmi Nede mi več rasla; še danes skoraj povsod v Prekmurju živi sotiš, ki je na Goričkem znan po več variantah; temperamentna snubitvena rejzlpolka in nazadnje čardaš. Ta, po izvoru madžarski ples, je v Prekmurju dobil preprosto podobo, na Goričkem so ga plesali tudi tako, da sta se po dva para sprijela in oblikovala majhen krog.

V postavitvi se zvrste: Ponjave šivat s pesmijo Po cesti ido droutari, Gospod gospa, Gorički valček s pesmijo Ne de mi več rasla travica zelena, Sotiš, Rejzl polka in Čardaš.

Plesna priredba: Mirko Ramovš  Glasbena priredba: Julijan Strajnar