Izvirno plesno izročilo je bilo v Ziljski dolini pozabljeno, edini preostanek je sedanji prvi ali visoki rej, ohranjen še vse do 1. pol.19. stoletja. Odrska postavitev plesov iz Ziljske doline pa je rekonstrukcija že izumrlih plesov. V prvem delu postavitve so predstavljeni Matjažev rejc, korošec ter Sva z ljubco na jarmak hodiva. Melodije vseh treh plesov so pripovedne, svatbene ali ljubezenske. Drugi del postavitve vsebuje svatbeni rej, ki ga zaključi živahna svatbena polka. Obredni svatbeni rej plešejo trije glavni svatbeni pari: mandirar (zastavonoša) z družico, starešina z rjušno (teto) in ženin z nevesto. Ples trojice parov v bistvu predstavlja poroko na domu, ko še ni bil uzakonjen cerkveni obred.