Primorci so največ plesali na svatbah, na šagrah, veselicah ob vaških žegnanjih in pred skupnim odhodom fantov v vojsko. Najpomembnejši praznik pa je bila majenca, ki je bila v maju glasnica pomladi, veselja in ljubezni. Takrat so postavljali mlaje in obvezno pripravljali plese. Za to so bili zadolženi posebej izbrani fantje, parterji, ki so nosili sinje modro nošo, na glavi pa slamnik, ki je bil bogato okrašen s cvetjem, zadaj pa so viseli svileni trakovi raznih barv. Pripravili so plesišče, se dogovorili z godci in budno pazili, da ne bi kdo plesal brez plačila. Njihova pravica je bil svečan uvodni ples, šele pozneje so se zavrteli tudi ostali pari. Za dekleta je bila velika čast, če so bila izbrana za prvi ples, ki je bil osrednji dogodek vaške prireditve in zato družbeno in socialno zelo pomemben. Vsa vas je opazovala tiste, ki so plesali prvi ples in marsikateri zakon je bil sklenjen na podlagi izbora za prvi ples.